Takole.. Tschinkee Pinkee je koncno postal premajhen za kakrsnokoli normalno uporabo, zato je bilo potrebno pogledati za 4 cole vecjimi masinerijami.

In mala je sama izbrala. In sem jo provociral, da gremo se malo pogledat. In mi je odgovorila, da lahko, ampak da potem pa gremo tega kupit.

Gromko aplavdiram njenemu okusu, ki se razvija v pravo smer.. }:)

Live @ CC CE

Pravkar nalozil Wordpress aplikacijo za iGracko.

Če pa kaj zna prestavit brzino življenja v reduktor, je pa to ta komad…

Znova in znova…

Kdaj ste nazadnje flikali gumo? Na tisti stari hardcore način, s TipTop škatlico in vedrom vode?

Prazna guma je bila pred minidopustom pravočasno identificirana, zato smo še pred odhodom v bolje založeni trgovini nabavili zeleno škatlico (ki je, mimogrede, s svojo vsebino za kak ojro dražja od nove zračnice).

Vedno sem si želel narediti unboxing objavo, zatorej na tem mestu lansiram naslednje fotografije:

Po končanih coprnijah/kolobocijah pa…

… čista zmaga, kakopak.

Vsakodnevo se iz svoje rezidence odpravljam na neznano in hitro spreminjajočo se pot proti divji štajerski prestolnici, zato je bil nakup e-stezosledca brutalno nujen in dlje časa načrtovan. Da se ne izgubim.

Mala zadeva, ki te ohranja na pravi poti, je seveda v letu 2010 dostojno nafilana s takšnimi in drugačnimi dobrotami (da, tudi telefonirat se da z njo), in ena bolj pričakovanih in zanimivih funkcij je zagotovo TMC (Traffic Message Channel). Skratka, zadeva, ki bi morala trpečega / obremenjenega / utrujenega šoferja obvarovati pred nevšečnostmi, ki izvirajo iz takšnih ali drugačnih zastojev na stezicah.

V teoriji.

Že prvi testi tega heca v znanih geekin’ revijah so dali vedeti, da je to sicer fina stvar, a trenutno v Sloveniji neuporabna. Radio SI kot nosilec TMC-ja za Slovenijo je zadevo štartal v letošnjem letu in porodne težave se kažejo predvsem v premajhnem obsegu prometnih informacij, začinjenim s slabo ažurnostjo (malce poštudirajte, koliko pomeni (slovensko določen) 15 minutni interval osveževanja podatkov za razmere na slovenskih cestah). Bojda. In ker po naravi redko komu verjamemo na besedo, smo zadevo podvrgli testu v praksi, kar pa v Naši preljubi podalpski ob kopici asfaltnih razritij niti ni tak problem. In smo šli…

Najprej mi naj stric nüvi razloži, zakaj me pošilja domov preko Tepanja in po dolini ob južni železnici!? Desetletna testiranja so pokazala, da je pot mimo Dramelj a.k.a. kozjanskega Argonatha (op. vrata/prehod na sever Gondorja; LOTR) še vedno najbolj optimalna in daleč najhitrejša. Tu se pokaže razvpita Garminova šibkost pravilne ocene oz. kategorizacije posameznih cest in posledičnega preračunavanja poti. Če povzamem: imaš najhitrejšo pot in imaš Garminovo pot. Večkrat dokazano.

Pa smo bili arogantni ignoranti in smo šli mimo cestninske naravnost (ikona prometne zamaščenosti je še vedno zelena).

In ker ima vsa elektronika na tem svetu prirojeno sposobnost, da zajebava zadovoljnega uporabnika, mi je nekaj trenutkov za Patrikovo kontrolno točko nüvijeva tajnica sporočila, da se mi obetajo zastoji (jap, ikona prometne zamaščenosti ni več zelena).

In potem si, obtičan v AC gužvi, nesramen nazaj.

“Izogni”. Pa hitro. In potem je on nesramen nazaj. In te izogne na način, da moraš kao nadaljevat še slabih 10km po isti cesti (čeprav ima podatek, da je zastoja za 4.4km in da obračanje ni možno). Khm. Saj vem, da sem hudoben pri potiskanju njegove umetne inteligence na rob prepada, ampak lahko bi me presenetil z iskrenostjo, da nima pojma.

In se prebijaš skozi kolono, relativno trpeč / obremenjen / utrujen. Tudi od vsakoletnega flikanja naših pangalaktičnih hiperhitrih avtocestnih povezav. Mimogrede in offtopično, pokojni Douglas je takole definiral avtocesto: ‘Avtocesta je najhitrejša povezava med krajema A in B, po kateri ljudje drvijo iz kraja A v kraj B in iz kraja B v kraj A, ne da bi resnično vedeli, zakaj je drugi kraj tako očitno boljši od tistega, od koder prihajajo.’

In sredi tunela, bogato obdarjenega z dvosmernim prometom polžje hitrosti, se stric nüvi odloči, da je muk konec.

Utrujen od ‘preračunavanja’ se odloči, da ikona prometne zamaščenosti ne bo niti rdeča več, hkrati pa še vedno budno spremlja španske jezdece v bližnji in daljni okolici.

V teoriji.

Kljub vsemu je luč na koncu tunela ponavadi neizbežna in tako smo pricapljali na rävnico. In ker elektronika nikoli/vedno razočara, me je nüvijeva tajnica na najdaljšem levem ovinku v mikroregiji vehementno poslala na desno.

Rezime: v divji divjini svetovnih prostranstev je zadeva verjetno fini pripomoček za izgubljene turiste in ob dobrem delovanje TMC sistema ti verjetno prihrani kakšen gram živcev za druge svetovne probleme. Na domačem/znanem terenu si pa bombardiran s kopico drobnih pomanjkljivosti, ki pa ne motijo toliko, da bi moral zaradi tega zadevo zabrisati skozi okno.

Takole, s tem prispevkom avtor trenutno odprtega bloga, nepobolšljivi ljubitelj digitalij, odpira rubriko Geekin’.

Paaaaaa..

Spet nekaj delamo..

Rad bi se malo prestrašil in razmigal vrat, ko bo Akcija drvela po sobi, naokoli okoli po sobi..

In ker smo kopali za čistilno napravo, gre verjetno šteti, da smo nekako le sodelovali na OSVED!-u..

In FR brez druženja je jalovo delo, zatorej..

Skratka, dober dan je bil..